nedelja, 11. januar 2015

Zgodovina škratjega khaganata

Pred tisočletji je bilo škratovskih ljudstev več. Delila so se na khaganate, ki so jim vladali khani, te pa so odgovarjali vrhovnemu Khaganu, največjemu med škrati. Poseljevali so širna gorovja na severu in zahodu onkraj meja Belesije ter tam živeli v mestih, katerih imena in lokacije so za vse že zdavnaj izgubljene in pozabljene.



Več stoletij nazaj je enemu izmed mest, ki stoji še danes v gorovju kateremu škrati rečejo Alpgabil, poveljeval khan Odin Ščit-Ljudstva, ki je doživel veliko starost in v času njegove vladavine niso čez njihove meje prodrla nobena sovražna ljudstva. Odin Ščit-Ljudstva je imel sinova dvojčka, imenovana Olaf ter Obar.
Nekoč je khan opazil, da se v sosednjem gorovju, imenovanem Kasagbil, zbirajo grdini in odločil se je, da te grožnje ne bo spregledal. Poslal je svojo vojsko škratov, ki sta ji poveljevala mlada brata Olaf in Obar. Olaf je bil neustrašen vodja ter bojevnik, Obar pa odličen govorec in strateg, zato sta skupaj zagotovila veliko zmago. Med bojem so škratje ugotovili, da je ta, še neraziskan predel gorovja, bogat z srebrom, premogom ter pomembnimi kamninami. Odin je zato sklenil, da bo razširil meje svojega khaganata in zgradil novo mesto, ter tako vsakemu sinu v vladanje prepustil eno.

Gorovje Alpgabil je še danes bogato z železom, zlatom, platino ter drugimi kovinami in njegovo glavno mesto je Železna citadela, ki jo je po smrti Odina Ščit-Ljudstva, vodil njegov sin khan Olaf Železni. Tudi tamkajšnji škratje so sami sebe imenovali Železni škratje.
Škratje Železne citadele so bili po deželi znani kot kovači, ki so izdelovali najboljša orožja ter oklepe, daleč naokoli.

Vzhodno kraljestvo s sedežem v Granitni trdnjavi, pod vodstvom khana Obarja Granitnega, leži v gorovju Kasagbil. Gorovje ni tako bogato z kovinami kot Zahodno, a je zato toliko bolj obdarjeno s kamninami kot sta marmor in granit, škratje pa tam izkopljejo tudi velike količine premoga. Tamkajšnji škratje so zato mojstrski graditelji in obdelovalci kamenja.
Sami sebe nazivajo Granitni, včasih celo Marmorni škratje.

Za časa življenja Olafa in Obarja sta mesti cveteli, imeli sta 
direktno in široko cestno povezavo, prav tako pa podzemne predore, ki so povezovali obe mesti. Trgovina je potekala med škrati in sosednjimi ljudstvi, s katerimi so menjali svoje dobrine.
Ko sta brata preminula je nekaj njunih naslednikov še vedno uspešno vladalo, dokler ni prišlo do vpada grdinskih in barbarskih plemen pod vodstvom Gargveja Uničevalca ter Velike bitke. Ker se vojna niti ni dotaknila škratovskih khaganatov, sta mesti ostali nepoškodovani. A takrat je nastopil med škratovskima khanoma hud spor o katerem škratje nikoli ne spregovorijo, razen med seboj. Škratovska khaganata sta med seboj prekinila vse stike, porušili so predore in trgovske poti so se zaprle. Spor je privedel celo do številnih umorov med sosednjimi škrati. 

Med vsemi tujci pa škratov Zahodnega in Vzhodnega khaganata pravzaprav nihče ne loči, saj so si skoraj popolnoma enaki v vseh pogledih ter istega rodu.