Grdini in njihovi običaji

Le malokdo ve, da grdinska ljudstva v resnici sestavljajo tako večji, bojeviti orki, kot manjši in zviti goblini. Nihče ne ve zakaj, a med grdini sta že od nekdaj obstajali ti dve vrsti, medtem ko ostala ljudstva gobline pogosto zamenjajo kar za mlade orke. Prav tako tujec pogosto težko loči grdina od grdinke, ker so si po videzu precej podobni.
Prihajajo iz daljnih dežel na severu in vzhodu, kjer še danes prebivajo v zelo velikem številu in od koder so se v manjših ali večjih skupinah razširili vse naokoli.
Staro Belesijsko kraljestvo so dosegli že dolgo nazaj, a prvi resni stik je bila prav Velika bitka. Gaargwe, slavni orkovski poglavar, je v tistem času vodil množice grdinskih klanov, ki so pustošila po skoraj celotni deželi Belesiji, dokler jih ni ustavila združena vojska pod poveljnico Orelijo. Po hudem porazu grdinov so se te razbežali. Večina se je umaknila na Vzhod, nekaj manjših skupin pa se je zateklo v bolj skrite kotičke Belesije. Mnogo od teh so pobili ali pregnali, a nekaj jih je uspelo preživeti vse do danes.

Grdini se združujejo v klane, ki jim načeluje poglavar. Tega grdini izvolijo na podlagi dvobojev in podpore preostalih članov klana. Ko je poglavar izbran, ta obrži svoj položaj vse do smrti, odstopa ali dokler se ne pojavi nov tekmec, ki si je uspel izboriti dovolj svoje podpore.
Pomembno vlogo v klanih imajo tudi šamani, ki so izbrani iz vrst modrih starešin. Skrbijo za opravljanje ritualov, prerokovanje in razlaganje vseh znamenj, ki bi lahko vplivala na njihova življenja. Posebnega pomena za grdine je Mesec ali Beli obraz, kot ga imenujejo sami. Če želite načeti pogovor z grdinom, če bo ta seveda pri volji, ni boljšega načina kot omemba svetleče, bele krogle na nebu.

Življenje grdinskih klanov ponavadi poteka v manjših vasicah ali taborih, medtem ko si večje lesene utrdbe gradijo le v notranjosti svojih dežel. Vedno se bodo nahajali v bližini gozdov, kjer lovijo živali, postavljajo zasede skupinam popotnikov in ko je nuja, jim gozd nudi zavetje pred nevarnostjo.
Njihova bivališča so lesene kolibe in šotori iz živalskih kož, v katerih preživijo večino dneva. Njihovo življenje se zares začne šele ponoči, ko se na nebu pojavi Beli obraz. To pa ne pomeni, da se dnevne svetlobe bojijo! Le kako bi sicer komunicirali s preostalimi ljudstvi?

Poleg vsakdanjih aktivnosti kot so lov, kuhanje, tkanje, vojaška vadba in urejanje tabora, se grdini radi zberejo ob ognju, kjer poslušajo najrazličnejše pripovedi. Najbolj zanimive so ponavadi tiste, ki jih pove šaman.
Ker so grdini, predvsem orki, ena izmed bolj krvoločnih ras, pogosto napadajo in ropajo bližnje naselbine. Njihovi napadi so hitri ter nepričakovani in se ponavadi zgodijo ponoči. Prav to je en izmed glavnih razlogov, zakaj ni pametno biti njihov sovražnik. Kljub temu na nekaterih odročnih delih Belesije bivajo grdini v relativno dobrih odnosih s sosednjimi ljudstvi. Med seboj radi trgujejo in ob večerih celo skupaj spijejo vrček ali dva.

Varnost LARP orožja

MEČI

• Jedro mora biti trdna in nelomljiva palica iz steklenih vlaken (primerni tudi nekateri drugi umetni materiali; izogibajte se lesenih in predvsem kovinskih palic).
• Okoli jedra mora biti vsaj 5 mm pene oz. 15 mm pene na udarnih površinah meča.
• Pena mora biti dovolj gosta in kompaktna, da zdrži in ublaži udarce.
• Branik mora biti prožen, a ne nujno penast.
• Pravilna obtežitev LARP orožja je pomembna, a dodatna teža lahko škoduje tako orožju kot soigralcem/soigralkam. Kljub temu, da gre za penasta orožja, naj bo njihova teža v mejah normale.

ŠČITI

• Ščiti imajo lahko trdno jedro ali pa so brez jedra.
• Jedro mora biti trdno in nelomljivo (plastika, les ipd.). Kovinska jedra niso dovoljena.
• Na sprednji strani mora biti vsaj 10 mm pene, na robovih 30-50 mm.
• Ostri robovi ali špičasti deli morajo biti primerno zavarovani, tako da ne morajo prodreti skozi peno.
• Če ščit ne bo namenjen le obrambi, temveč tudi napadu, mora biti dodatno obložen s peno oz. brez trdnega jedra.

OROŽJE NA DROGU

• Jedro mora biti trdna in nelomljiva palica iz steklenih vlaken (primerni tudi nekateri drugi umetni materiali; izogibajte se lesenih in predvsem kovinskih palic).
• Drog oz. ročaj mora biti obdan z vsaj 5 mm pene.
• Udarne površine (npr. rezilo sekire, glava kladiva itd.) morajo biti obdane z vsaj 15 mm pene.
• Orožje na drogu morate vihteti z obema rokama. Ker gre za daljša orožja, so težje obvladljiva in je zato potrebna še dodatna previdnost.

LOKI, PUŠČICE, SAMOSTRELI IN STRELICE

• Največja dovoljena moč lokov in samostrelov je 14 kg/30 funtov.
• Puščice oz. strelice (=izstrelki) morajo biti popolnoma varne za uporabo. Dovoljena je uporaba kupljenih LARP izstrelkov. Lastnoročno izdelani LARP izstrelki se lahko uporabljajo le po dogovoru.

METALNO OROŽJE

• Vsa metalna orožja morajo biti izdelana popolnoma iz pene in brez jedra.
• Metalna orožja naj bodo dovolj težka, da bo njihov met dovolj dolg in natančen, hkrati pa morajo biti dovolj lahka, da ne postanejo nevarna.

OKLEP

• Oklep (kovinski, usnjen ali kakršenkoli drug) ne sme imeti trdih ter ostrih robov ali konic, ker lahko te poškodujejo soigralce/soigralke in orožje. 

KONTROLA IN VARNOST LARP OROŽJA

• Prepovedani so udarci ter streli v glavo in mednožje.
• Vsa LARP orožja in oklepi bodo pred LARPom pregledani. Če ne ustrezajo varnostnim navodilom, jih ne boste smeli uporabljati.
• Priporočamo, da pred vsako uporabo, preverite stanje vaše opreme (jedro, pena, lateks, konice itd.).
• Posebna previdnost velja pri uporabi puščic oz. strelic. Preden uporabite izstrelek se prepričajte, da je z njim vse v redu. Če je poškodovan katerikoli del izstrelka, je njegova uporaba prepovedana!

Začetna knjiga za poučevanje in učenje magije (IT)

Učenjaki Belesijske kraljeve akademije so na področju magije napisali tudi obsežno knjigo z naslovom Začetna knjiga za poučevanje in učenje magije. Namenjena je tako tistim, ki se magijo šele učijo uporabljati, kot tistim ki so te že vešči.

Knjiga je na voljo preko spodnje povezave. Namenjena je splošni OT ter IT uporabi v LARPih in vam je lahko v pomoč pri gradnji lika, igranju vlog, zagotovo pa boste ob branju dobili kakšno zanimivo idejo.


Povezava:
https://www.dropbox.com/s/5c5w04k10q6yk3k/ZKPUM.pdf?dl=0

Belesijska Kraljeva akademija

Belesijska Kraljeva akademija je bila ustanovljena na željo Njenega Visočanstva Rozaje Modre kot ena izmed reform, ki naj bi v Belo mesto in Belesijo nasplošno prinesla učenost za vse, ki si tega želijo. Gradnja akademije je bila končana šele po reformi dajatev Rozaje II., ko si je Belo mesto dovolj opomoglo.

V akademijo so dobrodošli vsi znanja željni prebivalci Belesije, kar pa ne pomeni, da je vsakdo tudi sprejet, saj imajo teste znanja in nadarjenosti. Premožnejši se lahko vključijo v določene programe akademije tudi z bogatim plačilom, denar pa se nato porabi za pomoč tistim, ki si drugače izobrazbe ne bi mogli pridobiti. V ta namen so kot sestavni del akademije zgradili tudi bivalne prostore. Prav tako ima akademija povezave s cehi in drugimi ustanovami, ki jo financirajo, saj dobivajo od tu izobražen kader.

Programi v akademiji, njih namen in znanja, ki jih ponujajo

Vsi programi imajo kot osnovo pisanje, branje in matematiko, vendar se ti predmeti prilagajajo posameznemu programu. Nekateri pri pisanju poučujejo še tuje alfabete, še večja pa  je razlika pri matematiki, saj je prilagojena potrebam posameznega programa. Prav tako so na voljo predavanja iz predmetov, ki ne pripadajo nobenemu od programov in so bolj ali manj redna. Med rednimi se najdejo področja, povezana z glasbo in igranjem inštrumentov, slikanje, kiparjenje idr., med občasnimi pa so pogostejša potopisna predavanja ter predavanja o novitetah v Belesiji in po svetu iz različnih znanstvenih, umetniških in vojaških področij.

Gosposki program

je plačljiv program, namenjen bogatejšim, da se lahko vključijo v ugledno družbo. Učijo se znanja kot so obnašanje v družbi, zgodovina in zemljepis  Belesije ter znanega sveta. Prav tako so prisotni treningi mečevanja, ježe ter druge telesne aktivnosti.

Trgovski program

je namenjen vsem, ki se spogledujejo z idejo,  da bi postali uspešni trgovci. Sestavljen je iz geografije in običajev Belesije (po želji tudi drugih pokrajin) ter tujih jezikov in merskih enot različnih dobrin in plačilnih sredstev.

Inženirski program

je namenjen vsem, ki se bi radi spustili v svet inženirstva in se bodo radi naučili naslednjih stvari: spoznavanja materialov in tehnologij gradnje, strojevedja ter novitet v gradnji in strojništvu. Program je bil obogaten pred kratkim, pred tem pa je bil posvečen le gradnji.

Vojaški program

je namenjen tistim, ki si želijo ustvariti kariero v vojski, vendar ne kot običajni vojaki. Program je razporejen na več podprogramov - vsi imajo skupno zemljepis in običaje Belesije, vojaške izraze in oznake in osnove strategije. Podprogrami in zanje posebej izbrani predmeti pa so vojaški inženiring, kamor sodi spoznavanje materialov, strojevedje ter novitete v strojništvu ter spoznavanje in uporaba bojnih strojev ter vojaško gradbeništvo, kamor sodi poznavanje materialov, tehnologija gradnje, novitete v gradbeništvu ter rušenje. Vojskovodenje vzdržuje morale in vrednote, strategije in novitete v vojaških službah ter vojaške pogovore in pregovarjanja.

Magija in alkimija

je program, kamor je najtežje priti, saj iščejo ljudi s čutom za energije ter visokimi moralnimi načeli. Poleg klasičnih predmetov kot so branje, matematika in tuji jeziki, so skupna predavanja še za osnove magije in alkimije, ostalo se pa izvaja v manjših skupinah ali individualno. Zajema vse aspekte alkimije in magije - od zdravilske do bojne, izbira smeri pa je odvisna od posameznikove moči in posvečenosti elementom. 
Najbolj zagreti se lahko dogovorijo, da poleg svojih predavanj v prostem času obiskujejo še predavanja drugih smeri, v kolikor si tega želijo, vsi pa imajo tudi dostop do velike knjižnice in namenskih prostorov za vaje, sproščanje, razgibavanje.

Izobraževanje se zaključi na željo posameznika, vendar je prestižno imeti dokazilo o izobrazbi, ki se ga dobi, ko se opravi Akademijski izpit, s čimer se pridobi tudi naziv akademika.

Akademija je v vrsti let, odkar je odprla svoja vrata, sprejela tudi kar nekaj uglednih predavateljev iz   vsega znanega sveta. Ti so prišli sem izmenjevat znanje, mnogi so imeli vsak krajša predavanja ali pa so poučevali kar cel semester. Prav tako pa nekateri tuji znanstveniki ostanejo in postanejo redni predavatelji na akademiji.

Pohod v Zmajove dežele (in čega se probejte tam izognat)

U kup zbrala in na papir vrgla Chebulo Vaninja

Ko sem tega leta po zemli vandrala in dostkrat o zmajih slišala sm se za te zadeve kr zainteresirala. Pa sm tak slišla, da se tele vitezi od Srebrnga ščita paše eni drugi na pot u zmajove dežele spraulajo.

Tak mi ni tešk se mal skrit pa posluhnat pa se hiter človk govoric nabere, da zve kok se bojo čez neke hoste spraul do nekega magičnga prehoda, ko se sam ko se zmaji zbudijo ofne.

Tak da sm uzela par frišnih čebul si jih u mauho zatlačla zram glavnih potovalnih potrebšn in še prau ceit skoz prehod skočla.

Ludje moji vi men nebote verjel kak se velik naroda zbere da zmaje počastijo. Kmečke raje je res dost mal ko majo na poljih dela  dost, je pa vsega druzga dost pršlo. Ko sm tko mal se okol sprehodla sm vidla, da so pršl vitezi in njih oprode pa tud pirati pa najemniki pa lovci pa kdo bi vedo kakih poklicov še vse je naroda blo. Pa vilinskih špicuhlov je blo dost tud takih čist črnih, ko se jih pr nas ne vid, tud polovnjakov je neki blo videt, pa škrati so svoje brade ispod gor prvlekl. Pa so se tud druge vrste sprehajale med narodom pa me lahk kokla brcne ko ne vem kake sorte so bli.

Pa tud orki so se prkolovratl in ne morš verjet da je teh vragov blo različnih baru od črnih sivih rjavih celo zelenih ,pa neke mejše majo sabo ko jim goblini rečejo, pa tud niso bli usi orki hudobn, so eni kr med drugim narodom žvel. Tud je pa treba povedat, da tačrn so se bol za sebe držal na enem hribu pa so si visok zid postaul pa dost našpičenih kolov zabil da neb kdo bliz hodo in se je od tam skoz dretje čul pa cele noči  je ogn goro. Ka pa se je not za ograjo dogajal pa nism upala it pogledat.

Taktud nism upala it pogledat ka se kuha za vratim ko je blo gor velik jeznih znakov pa kože od člveških ksihtov so ble na podboje nabite. So rekl da tam žvijo uni ko Kaos častijo pa, da od tam nikol nč doberga ne more pridet.

Si je pa  ves  narod pol postavo bivališča okol tega mesta ko se kliče Aldradach, al neki tazga, pa so trgovci iz vseh zeml prodajal not robo blo je vsega sploh raj ne bom naštevala...

Je pa blo tak da ko sm js ven z mesta pršla pa sm mal bolš pogledla, da so si tud drug hit zgradil zide pa svoje zastave dvignal pa sm prec pogruntala da tu neki ni tak ko sm js misla. Ko js sm skoz študirala da bojo vsi pršl pozdravt zmaje pa pit pa se radostit pa sm vidla da so si u resnici pršl moč kazat pa se usak za svojga zmaja toučit.

Pa se je ze mal tud tema delala pa morm prznat, da sm jo kr hit nazaj ucvrla tm ko so tile belesijski ščitniki si kamp postaul u kampu ko je meu zeleno zastavo pa pa gor je biu drevo narisan. Pa sm pomoj glih prav pršla, ko se je tam na polju že ču nek kraval ko se mejhne skupine začele med sabo toučt.

Pol sm js bla bol tam pr ojgnu ceu cajt ko dauč res nism mogla hodit, ko bi me lahk zapazl pa u tej zmedi bi jih lahk še ki po piskru dobla. Sm pa od pogovorov zvedla par zanimivih zadev, sploh ka sej naj neb delal ,pa jih bom kuj zle tle vam na papir dala.

Princese sz brado ni nujn da so princese....(tud če je brada fajn mehka pa princesa zlo lepo pleše)

Škrati u svoje Bum palce dajo neki ko se mu reče Tehnologija.

Nikol ne od trgoucou ko sabo netopirje nosjo kupvat sladkarij pa gob.

Če ste ze tolk butast da ste to nardil pa gobe tud pojedl je najbolš it takoj spat.....

Ne stavt na miši če pa bote staul na miši pa vedet morte da grejo na sir.

Če ste na miših bakrence zgubl pojamrite u gostilni da vam da vsaj mal popusta lastnik.

Če si bote u gostilni roke lamal morte tole vedet:

      pru uprašite kok se to dela ne pa nekomu 5 minut roke pr mir drzat pa pol uprašat ka nardit...

      ne si z velikanim rok lamat....

      ne si z čudnim mašinim rok lamat.....

      pa tud zs škatom pa orkom si jih je bolš ne lamat

Krvauga orka lahk za prjatla dobiš če mu daš za pit predn pomisl da bi se za tabo zapodiu.

Če narodu stole delaš lahk od tega dober žviš, pa tud če jim po bitki oklep poprauš al pa jim kako mošno prodaš....

Kaosu ne zaupat... sploh pa ne pstit, da u njih kamp te odvlečejo...

Če u gostiln nasprotnka srečaš pa se skup fajn zapijeta se zmen da ko se na bojišču vidta da bota vsak po svoj šla.

Ja tak sm js pol bol pr ojgnu se drzala pa tele zgodbe poslušala pa svoj del delala dokler ni naenkra bil vik in krik in prau grozn je donel in odmeval. Pa sm mal pogledla okol na hit pa sm vidla, da se je ves narod na kup zbrau pa so mel govore, pa so se drl, pa sm na hit ven pošpegala pa sm vidla, da so od drugih taborov vojske se tud ukup zbrale in da se vse to na bojišču zbira pa tud bojne mašine so skup vlačl.

Tedi sm si rekla, draga moja tole pa ni hec vec. Pa sm kuj začela pakirat predn bi mi kej po nesreč u  murko prletel.

Sej zdej mi je kr zau da sm tak hit šla ko ziher se je po tak vlki bitki rajal pa pil do jutra. Pa sej koker sm čula pravt je vsak let.

Drachenfest 2015

Pohod v Zmajove dežele (in čega se probejte tam izognat)

U kup zbrala in na papir vrgla Chebulo Vaninja

Ko sem tega leta po zemli vandrala in dostkrat o zmajih slišala sm se za te zadeve kr zainteresirala. Pa sm tak slišla, da se tele vitezi od Srebrnga ščita paše eni drugi na pot u zmajove dežele spraulajo.

Tak mi ni tešk se mal skrit pa posluhnat pa se hiter človk govoric nabere, da zve kok se bojo čez neke hoste spraul do nekega magičnga prehoda, ko se sam ko se zmaji zbudijo ofne.

Tak da sm uzela par frišnih čebul si jih u mauho zatlačla zram glavnih potovalnih potrebšn in še prau ceit skoz prehod skočla.

Ludje moji vi men nebote verjel kak se velik naroda zbere da zmaje počastijo. Kmečke raje je res dost mal ko majo na poljih dela  dost, je pa vsega druzga dost pršlo. Ko sm tko mal se okol sprehodla sm vidla, da so pršl vitezi in njih oprode pa tud pirati pa najemniki pa lovci pa kdo bi vedo kakih poklicov še vse je naroda blo. Pa vilinskih špicuhlov je blo dost tud takih čist črnih, ko se jih pr nas ne vid, tud polovnjakov je neki blo videt, pa škrati so svoje brade ispod gor prvlekl. Pa so se tud druge vrste sprehajale med narodom pa me lahk kokla brcne ko ne vem kake sorte so bli.

Pa tud orki so se prkolovratl in ne morš verjet da je teh vragov blo različnih baru od črnih sivih rjavih celo zelenih ,pa neke mejše majo sabo ko jim goblini rečejo, pa tud niso bli usi orki hudobn, so eni kr med drugim narodom žvel. Tud je pa treba povedat, da tačrn so se bol za sebe držal na enem hribu pa so si visok zid postaul pa dost našpičenih kolov zabil da neb kdo bliz hodo in se je od tam skoz dretje čul pa cele noči  je ogn goro. Ka pa se je not za ograjo dogajal pa nism upala it pogledat.

Taktud nism upala it pogledat ka se kuha za vratim ko je blo gor velik jeznih znakov pa kože od člveških ksihtov so ble na podboje nabite. So rekl da tam žvijo uni ko Kaos častijo pa, da od tam nikol nč doberga ne more pridet.

Si je pa  ves  narod pol postavo bivališča okol tega mesta ko se kliče Aldradach, al neki tazga, pa so trgovci iz vseh zeml prodajal not robo blo je vsega sploh raj ne bom naštevala...

Je pa blo tak da ko sm js ven z mesta pršla pa sm mal bolš pogledla, da so si tud drug hit zgradil zide pa svoje zastave dvignal pa sm prec pogruntala da tu neki ni tak ko sm js misla. Ko js sm skoz študirala da bojo vsi pršl pozdravt zmaje pa pit pa se radostit pa sm vidla da so si u resnici pršl moč kazat pa se usak za svojga zmaja toučit.

Pa se je ze mal tud tema delala pa morm prznat, da sm jo kr hit nazaj ucvrla tm ko so tile belesijski ščitniki si kamp postaul u kampu ko je meu zeleno zastavo pa pa gor je biu drevo narisan. Pa sm pomoj glih prav pršla, ko se je tam na polju že ču nek kraval ko se mejhne skupine začele med sabo toučt.

Pol sm js bla bol tam pr ojgnu ceu cajt ko dauč res nism mogla hodit, ko bi me lahk zapazl pa u tej zmedi bi jih lahk še ki po piskru dobla. Sm pa od pogovorov zvedla par zanimivih zadev, sploh ka sej naj neb delal ,pa jih bom kuj zle tle vam na papir dala.

Princese sz brado ni nujn da so princese....(tud če je brada fajn mehka pa princesa zlo lepo pleše)

Škrati u svoje Bum palce dajo neki ko se mu reče Tehnologija.

Nikol ne od trgoucou ko sabo netopirje nosjo kupvat sladkarij pa gob.

Če ste ze tolk butast da ste to nardil pa gobe tud pojedl je najbolš it takoj spat.....

Ne stavt na miši če pa bote staul na miši pa vedet morte da grejo na sir.

Če ste na miših bakrence zgubl pojamrite u gostilni da vam da vsaj mal popusta lastnik.

Če si bote u gostilni roke lamal morte tole vedet:

      pru uprašite kok se to dela ne pa nekomu 5 minut roke pr mir drzat pa pol uprašat ka nardit...

      ne si z velikanim rok lamat....

      ne si z čudnim mašinim rok lamat.....

      pa tud zs škatom pa orkom si jih je bolš ne lamat

Krvauga orka lahk za prjatla dobiš če mu daš za pit predn pomisl da bi se za tabo zapodiu.

Če narodu stole delaš lahk od tega dober žviš, pa tud če jim po bitki oklep poprauš al pa jim kako mošno prodaš....

Kaosu ne zaupat... sploh pa ne pstit, da u njih kamp te odvlečejo...

Če u gostiln nasprotnka srečaš pa se skup fajn zapijeta se zmen da ko se na bojišču vidta da bota vsak po svoj šla.

Ja tak sm js pol bol pr ojgnu se drzala pa tele zgodbe poslušala pa svoj del delala dokler ni naenkra bil vik in krik in prau grozn je donel in odmeval. Pa sm mal pogledla okol na hit pa sm vidla, da se je ves narod na kup zbrau pa so mel govore, pa so se drl, pa sm na hit ven pošpegala pa sm vidla, da so od drugih taborov vojske se tud ukup zbrale in da se vse to na bojišču zbira pa tud bojne mašine so skup vlačl.

Tedi sm si rekla, draga moja tole pa ni hec vec. Pa sm kuj začela pakirat predn bi mi kej po nesreč u  murko prletel.

Sej zdej mi je kr zau da sm tak hit šla ko ziher se je po tak vlki bitki rajal pa pil do jutra. Pa sej koker sm čula pravt je vsak let.

NPCji in njihova vloga

Na usodno noč, ko volkovi v daljavi tulijo v polno luno, ki kakor bled obraz visi na nebu, se skupina naključnih popotnikov sreča v taverni …

Če obstaja en stavek, ki opiše pričakovanje povprečnega obiskovalca svojega prvega LARPa, je to verjetno ta. Kot fizična manifestacija RPGjev, MMOjev in drugih sorodnih iger, ima LARP to težavo, da ljudje od njega pričakujejo določene zadeve, ki pa na dolgi rok žal ne delujejo. Zakaj?

Na prvi pogled se morda zdi, da je LARP zabaven in zanimiv zaradi kostumov, orožja, ali scene, v kateri se dogaja. Te stvari sicer res pripomorejo k temu, da se lažje vživimo v dogajanje (t.i. »suspension of disbelief«), a kar naredi LARP v resnici zanimiv, so naše interakcije z drugimi udeleženci.

Morda bomo ob gozdu spoznali blaznega lovca, ki se že več mesecev skriva pred vaščani, saj so le-ti prepričani, da je lovec volkodlak. Ali pa se bomo sprli s trgovčevo ženo, od katere smo skušali izmakniti lepo tkano sukno. A skušajte si predstavljati, da bi na svojem popotovanju po neznanih deželah vsak teden naleteli na istega blaznega lovca, ali pa na isto pozorno trgovčevo ženo. Prvič bi bilo zabavno naključje, drugič pa bi vse skupaj delovalo že smešno, kar je najhitrejša pot do izgube pravega občutka, ki ga skušamo gojiti na LARPu.

Srečevati moramo torej različne like, med njimi tudi take, ki se v »naši« zgodbi pojavijo le enkrat – ime za tovrstne like, non-playing character, smo pobrali iz drugih žanrov, zato ne ustreza ravno najbolje. Naš NPC bo namreč seveda še zmeraj igral svojo vlogo, le da bo njegova usoda morda vnaprej nekoliko bolj natančno definirana. Več o tem kasneje.

Tako pa pridemo do bistva tega članka, saj v LARPu nimamo možnosti, da bi enostavno generirali elektronske NPCje, ki bi bolj kot ne le polnili prostor, delali dogajanje bolj zanimivo in na trenutke vlekli celotno zgodbo naprej. To nalogo moramo opravljati ljudje, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da si vsak zasluži priložnost, da je vsake toliko glavni junak skupne zgodbe. Prav zato vas bomo pred vsakim LARPom naprošali, da premislite, ali bi vam ustrezalo igrati vlogo »NPCja«. Če se bomo tako menjavali, bomo lahko skupaj ustvarili še bolj zanimive, prepričljive in napete zgodbe, kot smo jih doslej!

Morda pa se boste za vlogo NPCja lažje odločili, če se vprašate drugo vprašanje: »Ali je logično, da se moj (glavni) lik pojavi na točki zgodbe, ki jo bomo na prihajajočem LARPu igrali?« Tu je seveda potrebno razložiti, kako bodo potekali LARPi v Belesiji.

Organizatorji smo si zamislili okvir, na osnovi katerega bomo z vašo pomočjo gradili zgodbo Belesije. Nekateri LARPi bodo posamezni in bodo prikazovali le trenutek iz celotnega dogajanja, drugi pa bodo del daljših, obširnejših in bolj kompleksnih zgodbenih lokov, v katerih se bo lahko temeljito spremenila usoda celotne dežele. LARP, ki se je odvijal v začetku maja, je bil tako začetek loka, v katerem bomo skušali ugotoviti, kakšna bo usoda grofije Mornije …

Še zadnja stvar pa naj bo tole: igranje NPCja nikakor ni manj zabavno ali zanimivo, kot igranje PCja. Omejitve, ki jih NPC prejme  od organizatorjev v obliki usode, navodil, posebnosti lika itd. namreč služijo kot izvrsten povod za kvalitetno igro in lažje vživljanje v vlogo. Pozivam vas torej, da naslednjič, ko bo objavljena zgodba LARPa, premislite, ali bi preizkusili vlogo NPCja. Obljubim, da vam ne bo žal! J

Zmaji

Zmaji so pogosto del najrazličnejših fantazijskih svetov in se med seboj močno razlikujejo tako po videzu kot karakterju. Ker so zmaji tudi pomemben del našega LARP sveta, smo se odločili, da napišemo krajšo razlago in opis "naših" zmajev.

Pred več kot tisoč leti so po celotni Belesiji živeli zmaji. To so bila velika bitja s krili, skozi gobec so bruhali ogenj in vsa ljudstva dežele so do njih čutila ne toliko strahu, kot spoštovanja. Bili so drzna, zvita in predvsem modra bitja. Še danes se govori, da je šlo za polbožanska bitja in te govorice so v veliki meri resnične. Na naš svet so jih namreč na samem začetku poslali bogovi kot najmočnejšo raso, ki bi ji ostala ljudstva sledila.
Mogočna bitja kakršni so bili zmaji, so se naselili po celotni Belesiji in deželam ob njej ter po celem znanem svetu. A za ostala ljudstva so se menili manj kot so bogovi to pričakovali. Res je, da so dajali modre nasvete in navodila kraljem in kraljicam vseh ljudstev, a vladati in voditi niso hoteli. Škratom, ljudem, vilinom, grdinom ... vsem, razen bogovom, je to ugajalo in niso se pritoževali, hkrati pa se zmajem nikdar niso želeli zameriti. Že zdrava pamet ti pravi, da se ni dobro zameriti bitju, ki z enim zamahom kril  podre celo četo konjenikov.
Tako je mineval čas in ljudstva so živela v enem trenutku v miru, v drugem pa v hudih vojnah. Te so vodile v spore med zmaji in takrat si hotel biti čim dlje stran in se ne ozirati nazaj, kajti zemlja se je tresla in celotne pokrajine ter mesta so bila pogosto uničena. Po stoletjih in stoletjih bojev, tako med različnimi ljudstvi kot med zmaji, so slednji iz Belesije počasi začeli izginjati. Legenda še danes pravi, da je zadnji prebival v gorah severno od Belega mesta - od tod tudi ime, Zmajeve gore.

Naslednjih tisoč let in več v deželi Belesiji niso videli zmajev in postali so le bitja iz legend ter otroških pravljic. A te ne izumrejo, kajti vsake toliko časa jih obudijo najdena zmajeva jajca ter pripovedi, pripovedi iz daljnih dežel, ki govorijo o še živečih zmajih!
V Belesiji pa je močna tudi vera v bogove in z njo vera v zmaje. Številni so templji v katerih še vedno prebivajo zmajevi svečeniki in svečenice. V mestih in vaseh še vedno živijo pregovori in stare tradicije kot je tista z zmajevimi jezdeci. Vsake toliko let pridejo svečeniki z zmajevim jajcem in skrivna moč izbere fanta ali dekle, ki mu/ji je namenjena posebna čast. Šolati se gre namreč lahko v enega od zmajevih tempeljev!

Vsa ljudstva, od ljudi do grdinov, še vedno čutijo spoštovanje do zmajev. In v zadnjem so še posebej žive govorice o Zmajevih deželah na Severu. Kako resnične so?


Tako, upamo, da si sedaj bolje predstavljate zmaje v našem LARP svetu in kaj med ljudstvi zares pomenijo. In takih zmajev se sigurno ne da jezditi, izdelati iz njihovih lusk super-oklepa, se spremeniti vanj, ga oživeti ali spraviti v grajsko klet :P

Drachenfest 2014

Če še nikoli nisi bil na Drachenfestu in si skušaš predstavljati kako obsežen je, ga verjetno podcenjuješ. Ko si skušaš predstavljati kako veliko množico predstavlja 5000 ljudi, se ne zavedaš, da je to ogromno.

Sedaj pa si zamisli, množico srednjeveških šotorov, ljudi v kostumih, ki gradijo svoja bivališča, obzidja posameznih taborov in travnato planjavo na poti do trgovskega mesta, kjer veš, da bo prej ali slej potekala bitka. Tu pa je še tempelj, limbus in še kaj…

Letos nas je 5 udeležencev imelo dva popolnoma napolnjena avtomobila, razne opreme, šotorskih platen, posodja, LARP orožja in seveda kostumov. Pot do DF prizorišča znese kakih 1000 kilometrom preko Avstrije do severa Nemčije. Če se na poti uspeš ustaviti v kakem srednjeveškem mestu, je to še toliko bolje, kajti takoj začutiš neko popolnoma drugo vzdušje in ne rabiš veliko truda, da se vživiš ter si predstavljaš, kako se po tlakovanih ulicah sprehaja tvoj lik, na poti v lokalno pekarno ali orožarno.

Na prizorišču Drachenfesta je dobro biti zgoden saj je pravi čar opazovati kako na nekem kosu travnika počasi raste ogromen tabor, ki je tako velik, da ima celo svoje ulice in križišča z smerokazi. Kar na enkrat ne vidiš več na drugo stran do mestnih vrat, temveč le zastavo tabora, ki v daljavi lahno plapola v vetru.
Ljudje in bitja so najrazličnejših ras, polti kože, barve dlak in izvora. Srečaš tako Vikinge kot amazonke, orke, škrate in viline, barbare in čarovnike, menihe in kmete, skratka karkoli in vse.
Ko se Drachenfest začne, spoznaš avatarje posameznih taborov, zelenega, rdečega, modrega, črnega, srebrnega, kaosnega, zlatega in še ostale. Nekateri so med seboj prijatelji, drugi se ne marajo, eni vsako leto sklenejo nova zavezništva, spet drugi se držijo že ustaljenih prijateljev, eni se kot vsako leto borijo za zmago, drugim je dovolj le sodelovanje, tretjim vnašanje razdora.
Ko se vzpostavi IT veš, da je resno. Si le lik v svetu, kjer ima vsak pri sebi orožje. Verjetno za obrambo, lahko pa tudi za napad, tako da paziš svoj hrbet in se ne pogovarjaš z vsakim tujcem, ki ga srečaš. V mesto je pametno iti v skupini, iz njega prav tako. V lastnem taboru se počutiš varnega, vsaj upaš na to, da vsi raje pobijajo nasprotnike kot zaveznike.
Odvisno od lika se lahko pridružiš rokodelcem, zdravilcem ali bojnim enotam. Lokostrelci, lahka pehota in težka pehota predstavljajo glavnino vojske, moto pa je vedno ščiti spredaj.
Vojna pomeni smrt in če se tvoj lik tega zaveda, ti začne srce hitreje biti že, ko vidiš nasprotnika na drugi strani travnika, še preden se oba spustita v tek eden proti drugemu. Še toliko bolje pa paziš nase, če si seveda del lahke slabo zaščitene pehote z najmanjšim ščitom v vrsti.
Potem pa se zasliši klic zelenega tabora: »Für das leben! Fur den grünen! Fur den grünen! Auf die jagt! In srce ti še bolj poskoči a tokrat to ni strah temveč čisti adrenalin, tvoja dlan stisne za ročaj meča, kladiva ali sekire druga pa dvigne ščit pred sabo in krvoločno se zaženeš v boj kajti kmalu bo nekdo obležal. To je lahko ti in tvoji rojaki ali oni in seveda raje vidiš da na tleh obležijo nasprotniki.

Vse pa le ni boj, tu je priprava ognjišča, kuhanje, druženje, pripovedovanje zgodb, spoznavanje likov v taboru, pranje posode, sušenje oblačil, odganjanje komarjev. Vsakodnevna pot v mesto po nakupih in obnovitvi zalog in čudenjem nad neverjetno dobro izdelanimi kostumi, liki in ambientu, ki te hočeš ali nočeš ponese iz tvojega sveta v srednjeveški svet LARPA.

Bolj, ko se približuje  konec prekratkega in prekrasnega Drachenfesta, bolj se kažejo spletke taborov, več je bojev, več napetosti, bolj glasno vzklikaš klic tabora in večja je želja po zmagi.
Na koncu pa, ali je bil tvoj tabor uspešen ali ne, pride čas slovesa, podiranja tabora, pospravljanja šotorov in pakiranja avtomobilov, z obljubo in željo v srcu, da se naslednje leto vrneš in daš dvakrat več od sebe, da bo zmaga naša.


Link do galerije DF 2014: http://www.drachenfest.info/df/index.php?article_id=328&clang=0

Za konec edino še nasvet: Pazi se DF orkov! ;)


Yibor

Pripoved Karoline Zelenborovske

20. dne Velikega travna

Že odkar je preminil spoštovani grof, moj oče, je v deželi čutiti vse večje nemire. Nemara bo krivda tudi moja, saj sem brez moža in brez naslednika, kar mi očetovi svetovalci očitajo znova in znova. Pred kratkim smo prejeli novico o zbiranju karakterjev res najslabše sorte, katerih nameni so nam po poročilih vohunov hitro postali očitni. Pa vendar sem si tega sončnega dne privoščila sprehod. Šesterico stražarjev, ki me je spremljala, sem hitro odslovila, saj jih nisem potrebovala, z mano je ostal le Dimitrij, ki me spremlja skoraj vsakokrat in je poleg tega, da je izjemen bojevnik, tudi čudovit sogovorec.

Namestila sva se v senci ter počakala skupino popotnikov, o kateri sva bila obveščena, da potuje skozi moje dežele. Šlo je za pisano druščino, ki se je kljub vljudnosti mojega stražarja zelo težko ločila od svojega orožja. Posebno mi je v oči skočil mlad fantič zdravega in inteligentnega obraza, ki je potoval z njimi. Takega mladeniča bi si želela za sina. Popotnikom sem ponudila, da sedejo, ter jih skušala bolje spoznati. Povprašala sem jih o tem, od kod so prišli, ter jim zastavila nekaj ugank, ki so popestrile pogovor, meni pa povedale nekaj več o načinu, kako so popotniki razmišljali.

Ena izmed ugank je bila posebno zanimiva. Izmed sedmih stekleničk so morali izbrati eno, tisto, v kateri se ni skrivala ne voda, ne strup in ne medica, pač pa nekaj veliko več vrednega. Uganka je šla takole:

"Pred vami je sedem napojev: Dva sta bistra voda, dva opojna medica. V dveh se skriva smrtni strup, a v sedmem najdete nagrado. Strup je pretkan, vedno se skriva na robu ali pa čepi ob nagradi. Tri pisane sestre, v vsaki je druge vrste napoj. Te igre so nevarne, a ne skrbi – niti v najmanjši, niti v najdaljši se ne skriva smrt. Če v majhni steklenički zmanjka me, še v kvadratni najdeš me."

Ni treba posebej poudarjati, da so s skupnimi močmi izvrstno rešili uganko. Nekaj časa so vodili pogovor tudi oni, sploh nek očarljiv in zgovoren podjetnik po imenu Adonis, za katerega se je kasneje žal izkazalo, da plemstva nima ravno v čislih. Še dobro, da sem svoj status večino časa raje obdržala v tišini, saj bi sicer najbrž uničila vzdušje v skupini. Govoril je o daljnih deželah, kjer poznajo vrtljiva vrata in ognjene palice, ter nam eno od le teh celo pokazal, čeprav je ni uporabil. Razdelili smo si obrok, potem pa se mi je zahotelo malo zabave, zato sem vse prisotne pozvala, da se preizkusijo v prijateljskem boju.

Najprej sta se spoprijela moj pogumni stražar ter mojster škrat Yibor, ki je pripotoval s skupino. Še nikdar nisem bila priča takemu boju. Škrat je bil kakor skala, ki jo je skoraj nemogoče obiti in še težje streti. Čeprav se je moj stražar boril z zanosom in premeteno gibčnostjo, je škrat uspel prevladati in je v dvoboju zmagal.

Bila sem resnično vesela, ko je mojemu poškodovanemu stražarju na pomoč priskočila vilinska zdravilka Lorwyn, ki je potovala z druščino, saj mu je škrat uspel poškodovati roko. Bila je videti zanesljiva in poštena, zato sem se med zdravljenjem raje posvetila preostali druščini. Adonis ter - do takrat bolj tih - mlad plemič Črnel, ki sta v prejšnjem boju stavila, sta poravnala račune, potem pa se še sama odločila, da se spoprimeta. To me je tako navdušilo, da sem se odločila zmagovalcu ponuditi nagrado.

Spopadla sta se brez orožja in Črnel je imel stil boja, ki mi je bil precej znan, saj se podobnega lotevajo tudi v moji deželi. Adonisa, ki se je zanašal bolj na udarce in izmikanje, je uspel spraviti na tla in zato je šla tokrat zmaga njemu. Za nagrado je dobil nekaj draguljev ter poljub na lice. Morda je bilo krivo to, da je bil čeden plemič, ki je ravno zmagal v boju, jaz pa precej nujno potrebujem moža, toda po tistem sem želela, da je sedel ob meni. Kljub vsemu ga je očitno pestila neke vrste nadloga, ki mi je ni želel zaupati, zaradi česar sem bila nekoliko potrta.

Ko je uspel mladi Archelaus opraviti nalogo, ki sem mu jo zadala ob začetku našega srečanja – osvoboditi metulja iz s kraguljčki okrašenega mošnjička, brez da bi jaz to opazila – se mi je zdelo, da so pokazali dovolj spretnosti in pameti, da jim zadam nekoliko težjo nalogo. Nalogo, ki za njih lahko pomeni življenje v izobilju ali pa bolečo smrt…

LARP PRAVILA

Naša pravila so napisana na podlagi nekaterih nemških LARP pravil, ker se tudi nasploh zgledujemo po njihovem načinu igranja vlog ter LARP dogodkov. Služijo naj vam kot pomoč pri samem igranju ter izdelavi svojega lik.

Celotna pravila so na prvo pogled precej obširna, a so jasno sestavljena in tako omogočajo, da pogledate ter preberete tisto kar vas v danem trenutku zanima. Zajemajo večina osnovnih pravil in predvsem najrazličnejše razlage, uporabne primere in napotke za igranje vlog.

Vseh LARP pravil ter podrobnosti ni možno zapisati in če kakšne stvari niso zapisane, ne pomeni, da niso dovoljene, temveč da puščamo pri tem svobodo oziroma obstaja nek nezapisan medsebojni dogovor. Ob kakršnihkoli vprašanjih se obrnite na vodje LARP Slovenija. 

LARP pravila (prenos datoteke)

Razpredelnica sposobnosti (prenos datoteke)

Nasveti za izdelavo lika

Prva stvar, ki jo potrebuješ za LARP je lasten lik. Načini kako se lotiti izdelave so različni , a tukaj je nekaj splošnih nasvetov, ki vam bodo vedno koristili.

Preden se zaženeš v vse mogoče podrobnosti o svojem liku, razmisli: 1) Kakšen lik hočeš igrati? 2) Kakšen lik lahko igraš? in 3) Kaj od tega lahko dejansko izpelješ?

PRIMER (za naš LARP sistem):
1) Hočem igrati vojaškega poveljnika vesoljske postaje. 2) Naš LARP je srednejveško-fantazijski, zato tega ne moram igrati. 1) Potem pa bi rad igral škratovskega trgovca. 2)  Hm, verjetno ne, ker sem previsok. 1) Orkovskega trgovca? 2) Ok, to bi šlo. 3) Ampak nimam kostuma, niti barv za obraz, niti maske ... 1) Kaj pa človeški trgovec? 2) Lahko ga igram. 3) Imam kostum, nekaj orožja itd. Potrebujem še kakšen dodatek pa bom pripravljen.

Pri izbiranju lika si zapomni, da je ponavadi na začetku dobro imeti lik, ki ti je ali podoben ali pa predstavlja nasprotje tebe.
Kot je že iz zgornjega primera opazno, je težko igrati vse like. Npr. če si visoke postave, boš zelo težko igral škrata; če si alergičen na lateks/silikon, boš imel probleme pri igranju vilinov ali orkov, kjer moraš nositi prostetične dodatke itd.

Ko se odločiš koga bo tvoj lik predstavljal, se posvetiš njegovi osebnosti, obnašanju, ozadju, zgodbi, njegovim navadam, osebnim značilnostim ipd. Vse našteto je za LARP najpomembnejše! S tem, ko tvoj lik dobi vse to, se lahko vživiš vanj in šele takrat je mogoče zares igrati vlogo. Če boš svojemu liku določil le ime, povedal iz kje je in zakaj je prišel sem, se boš kmalu izgubil in verjetno ne boš videl smisla samega LARPa. Zato si vzemi čas, premisli in preizkušaj različne možnosti o tem, kakšen bi bil tvoj lik, kaj počne, kako odregira v določenih situacijah, kakšne so njegove navade ... Možnosti je praktično neskončno. Zapomni si, da je LARP igranje vlog/likov in te so v LARPu osebe, ne le figure!

Preprost primer je lahko lik po imenu Olen. Olen je vso otroštvo preživel v umazanih ulicah predmestja Belega mesta in se potikal naokoli z drugimi sovrstniki. V najstniških letih si je pridobil mnogo izkušenj pri kraji in umazanih stavah, ki so mu prinesle majhen zaslužek, da je lahko preživel. Danes, pri svojih 24 letih, večere preživi v bližnji taverni, čez dan pa poskuša izmakniti čim več blaga tujim trgovcem, ki ga nato prodaja naprej. Zaradi svojega dela, je tako ves čas na preži, je precej nezaupljiv, v bližini stražarjev pa bo postal nervozen in hitro odkorakal stran. Ob večerih se rad pomeša v družbo neznancev in ob pijači poizveduje kaj se dogaja naokoli, hkrati pa skoraj ni večera, ko ne bi zapravljal denarja s kockanjem. 
Tako smo Olenu le v nekaj stavkih pripisali mnogo navad, ki temeljijo na njegovem življenju in se lepo skladajo z njegovim početjem. Dobil je osebnost. Sedaj, ko vemo kako se Olen obnaša, lahko njegov lik igramo in ga vključimo v LARP.
Tukaj bi še poudaril, da je nekaterim pri igranju vlog ter vživljanju bolj v pomoč zgodba lika, drugim pa obnašanje lika. Lahko bi rekli, da je slednje aktivnejše vključeno v igranje kot pa sama zgodba. Vseeno pa sta oba med seboj močno povezana.

Koristen nasvet, ki ti lahko vedno pomaga je, da poskušaj ves čas razmišljati z vidika svojega lika in ne z vidika sebe. Torej, ko razmišljaš o navadah lika, potegni ideje o teh z vidika lika. Ko izbiraš kostum, glej kako bi se oblekel tvoj lik, ne kako tebi osebno izgleda nek kostum. Ko premišljuješ kako bi se tvoj lik znašel v gostilniškem pretepu, premišljuj o tem preko svojega lika.

S tem, ko razvijaš svoj lik, boš opazil tudi omejitve, ki jih ima. In točno to hočeš upoštevati. Tvoj lik je oseba, zato je zmožen storiti le nekatere stvari, drugih pa ne. Ne izdelaj lika, ki je vsemogočen heroj, obvlada vsako veščino, se znajde v vsaki situaciji ... Ne. Premišljuj tudi o tem česa se boji, kaj mu gre res slabo, česa nikoli ni znal in kaj se želi še naučiti.

Premisli tudi o povezavi svojega lika z likom soigralca/soigralke. Mogoče gre za sorodnico, prijatelja s katerim sta skupaj odraščala itd. Tako povežeš več likov skupaj in narediš zgodbo še bolj zanimivo.

Ko imaš na koncu dovolj razvit lik in z njem vstopiš v LARP, se vanj vživi in postani ta lik ter se potopi v fantazijski svet. Šele ko postaneš nek drug lik, se lahko zares vživiš z njem v dogajanje LARPa. V lik pa se lahko vživiš dobro le s tako, da mu pripišeš osebnost, navade, ozadje in zgodbo. Uporabi podatke, ki jih veš o svojem liku, drži se njegovih navad ter obnašanja in vmešaj svoj lik v dogajanje.

So don't try! Don't be an Epic Warrior. Be a warrior, and be epic!

Zgodovina škratjega khaganata

Pred tisočletji je bilo škratovskih ljudstev več. Delila so se na khaganate, ki so jim vladali khani, te pa so odgovarjali vrhovnemu Khaganu, največjemu med škrati. Poseljevali so širna gorovja na severu in zahodu onkraj meja Belesije ter tam živeli v mestih, katerih imena in lokacije so za vse že zdavnaj izgubljene in pozabljene.

Več stoletij nazaj je enemu izmed mest, ki stoji še danes v gorovju kateremu škrati rečejo Alpgabil, poveljeval khan Odin Ščit-Ljudstva, ki je doživel veliko starost in v času njegove vladavine niso čez njihove meje prodrla nobena sovražna ljudstva. Odin Ščit-Ljudstva je imel sinova dvojčka, imenovana Olaf ter Obar.
Nekoč je khan opazil, da se v sosednjem gorovju, imenovanem Kasagbil, zbirajo grdini in odločil se je, da te grožnje ne bo spregledal. Poslal je svojo vojsko škratov, ki sta ji poveljevala mlada brata Olaf in Obar. Olaf je bil neustrašen vodja ter bojevnik, Obar pa odličen govorec in strateg, zato sta skupaj zagotovila veliko zmago. Med bojem so škratje ugotovili, da je ta, še neraziskan predel gorovja, bogat z srebrom, premogom ter pomembnimi kamninami. Odin je zato sklenil, da bo razširil meje svojega khaganata in zgradil novo mesto, ter tako vsakemu sinu v vladanje prepustil eno.

Gorovje Alpgabil je še danes bogato z železom, zlatom, platino ter drugimi kovinami in njegovo glavno mesto je Železna citadela, ki jo je po smrti Odina Ščit-Ljudstva, vodil njegov sin khan Olaf Železni. Tudi tamkajšnji škratje so sami sebe imenovali Železni škratje.
Škratje Železne citadele so bili po deželi znani kot kovači, ki so izdelovali najboljša orožja ter oklepe, daleč naokoli.

Vzhodno kraljestvo s sedežem v Granitni trdnjavi, pod vodstvom khana Obarja Granitnega, leži v gorovju Kasagbil. Gorovje ni tako bogato z kovinami kot Zahodno, a je zato toliko bolj obdarjeno s kamninami kot sta marmor in granit, škratje pa tam izkopljejo tudi velike količine premoga. Tamkajšnji škratje so zato mojstrski graditelji in obdelovalci kamenja.
Sami sebe nazivajo Granitni, včasih celo Marmorni škratje.

Za časa življenja Olafa in Obarja sta mesti cveteli, imeli sta direktno in široko cestno povezavo, prav tako pa podzemne predore, ki so povezovali obe mesti. Trgovina je potekala med škrati in sosednjimi ljudstvi, s katerimi so menjali svoje dobrine.
Ko sta brata preminula je nekaj njunih naslednikov še vedno uspešno vladalo, dokler ni prišlo do vpada grdinskih in barbarskih plemen pod vodstvom Gargveja Uničevalca ter Velike bitke. Ker se vojna niti ni dotaknila škratovskih khaganatov, sta mesti ostali nepoškodovani. A takrat je nastopil med škratovskima khanoma hud spor o katerem škratje nikoli ne spregovorijo, razen med seboj. Škratovska khaganata sta med seboj prekinila vse stike, porušili so predore in trgovske poti so se zaprle. Spor je privedel celo do številnih umorov med sosednjimi škrati. 

Med vsemi tujci pa škratov Zahodnega in Vzhodnega khaganata pravzaprav nihče ne loči, saj so si skoraj popolnoma enaki v vseh pogledih ter istega rodu.