petek, 19. december 2014

Črnelov dnevnik, III. del

15. dan Malega travna, krčma

Dež je ravno začel močno padati, ko sem daleč ob cesti zagledal kočo. Pohitel sem, da ne bi bil povsem premočen in vstopil skozi vrata. Rekli so mi, da bo tukaj, vendar je sprva nisem zagledal. Po nekaj trenutkih pa sem jo le videl sedeti v kotu in debatirati z drugimi za tisto mizo. Da bi se prepričal, da je to res tista vilinska zdravilka, ki jo iščem, sem se usedel za sosednjo mizo. Zdaj je bilo očitno, da je to ona – špičasta ušesa, povoji, stekleničke z nekimi napoji ... Kdo drug bi lahko bila?
Še nekaj časa sem sedel za mizo in čakal, kajti z njo sem moral govorit na samem. Da bi se lepo pomešal z množico sem hotel k nekomu prisesti. Neka ženska je igrala na flavto, škrat v kotu je bil pijan, drugi pa so vsi sedeli za isto mizo kot zdravilka. No, ostal mi je samo še škrat, ki je sedel tik ob kuhinji krčmarja. Izkazalo se je, da je prav prijazen škrat, sicer nezaupljiv kot vsi njegove sorte, vendar sva skupaj naročila nekaj hrane in pijače ter rekla kakšno o te in oni stvari. Iz neznanega razloga ga je zanimalo kaj iščem v teh krajih in nato sva se zmenila za eno "kupčijo". Ker sem moral nujno govoriti z zdravilko jo je škrat poklical k mizi in ona je kmalu prav zares prišla! Vsa njena miza je čudno pogledala, tako da sem se obrnil vstran in se delal, da me je vse skupaj zelo presenetilo. No kakorkoli, zadeva o kateri sva se hotela z vilinko pogovoriti je morala počakati še kar nekaj časa, drugim ljudem v krčmi se je namreč trojica škrata, človeka in vilinke zdela očitno nadvse zanimiva. Tako so nas kar naprej ogovarjali ali brez povabila prisedli zraven.
Sledilo je kockanje za denar, vmes je bil celo kakšen napoj. Takih stvari mi res ni v čast početi, zato sem seveda imel nesrečo ter izgubil vse kar sem stavil. Ker se je na nebu ravno takrat zabliskalo, sem optimistično stavil s škratom še enkrat in si priigral več kot sem imel na začetku!
Nek zgovoren trgovec je ves čas govoril o nekih sumljivih poslih in kako je obogatel s prodajo. O sebi pa sicer ni hotel preveč povedati, zato se mi je zdel malce sumljiv. Medtem ko je govoril,  sem sicer sedel ob vilinki, ampak so bili okoli še vsi drugi. Za omenjeno zadevo sva se zmenila zato nekoliko kasneje.
Nadvse zanimiv dogodek je bil, ko je prav zdravilka pokazala nek stari ključ, ki naj bi odklepal skrinjo draguljev. Vsi smo hoteli vedeti kje je ta skrinja in kako priti do nje. Po zdravilkinih besedah naj bi skrinja bila nekje v krčmi ... problem je bil samo krčmar, ki je po domnevah vedel kje natančno skrinja je. Stvari so se nato hitro začele odvijat:  vilinska zdravilka je dala na mizo nekakšen napoj resnice, krčmarja smo povabili k mizi, da nazdravimo, jaz in še nek poba sva krčmarja zamotila in naslednji trenutek je napoj že bil v krčmarjevi čaši. Neke višje sile niso hotele, da krčmar vsebino čaše spije takoj, a ko jo je, smo po kratkem zaslišanju izvedeli kje skrinja je in jo šli iskat. Ker so zgodbe o zakladih velikokrat izmišljotine, je bilo v naši skrinji samo nekaj dragih kamnov. Sam sem vzel kar dva na skrivaj.
Ko smo se že vsi veselili našega uspeha je prišel krčmar ves jezen, ker smo ga tako grdo prevarali in nas vse nagnal iz krčme. Tole zato pišem na bližnjem seniku.. No tako, zdaj grem pa počasi spat, jutri me namreč čakajo pomembna opravila!


Črnel

sobota, 6. december 2014

O igri

Malo nazaj, ko sem med prijatelji in na spletu širila vest o LARPu, sem največkrat naletela na vprašanje: Kaj pa če ne znam igrati?
Naj bo nekaj takoj jasno - med nami ni nobenega pravega igralca, nihče se zunaj LARPa ne ukvarja z gledališčem, igranjem, impro ligo, ... Bistvo LARPa je v tem, da se v situacijo dobro vživiš in jo odigraš, kar pa ni enako gledališkemu igranju.
V LARPu pravzaprav živiš svoj lik. Vse počneš, kakor bi počel v svojem vsakdanu. Pomemben je občutek in predstava o drugem svetu. Odmisli sodobne elemente, ki nas spremljajo v vsakdanjem življenju, ter se skušaj potopiti v svet, kjer so ljudje in vilinci dejansko rabili izvidnike in sle, ki so poizvedeli o dogajanju na drugem dvoru, saj takrat ni bilo trač revij in ata googla. :)



NEKAJ NAPOTKOV

Besedni zaklad: Besede, ki nas preveč spominjajo na današnji čas, zamenjaj s starimi. Za merjenje razdalje, na primer, uporabljaj namesto metra korak, stopalo ali lučaj. Izogibaj se tujkam in sploh angleškim besedam. Raje poprimi za besedišče škratovskega ali vilinskega jezika. Par besed (pozdrav, kletev, ...) lahko neznansko popestri tvoj govor med igralci.
Štetje in branje uporabljal le, če to zna tvoj lik. Če ti poglavar preda skrivno sporočilo, ki bi utegnilo zanimati tvoje prijatelje, vendar branje ni ena izmed tvojih sposobnosti, to upoštevaj in odigraj! (Lahko pa poiščeš nekoga, ki zna brati in mogoče ti bo razodel skrivnost - za kakšne cekin ali dva ;))
Bojevanje: Če te nekdo udari z mečem ali sekiro, to tudi odigraj - zatuli od bolečin, ali pa se le nakremži. Če imaš poškodovano roko, jo pestuj in ne opletaj z njo kot s kosom mesa. Udarce sprejemaj glede na lastnosti svojega lika. Penasto orožje je lahko, vendar poskušaj z njim zamahovati tako, kot da imaš v roki pravi jekleni meč.
Pogovori: Pri sestavljanju svojega lika si domisli tudi kakšno zanimivo zgodbo iz njegove preteklosti. Ko se IT pogovarjaš z drugimi bitji, lahko ta zgodba spremeni dolgočasen pogovor o vremenu v razburljivo pripoved o dogodivščini z gorskimi troli. (tudi v LARPu obstajajo tisti, ki malce preveč nakladajo ;))
Poveži se z ostalimi liki! Še pred igro se lahko pogovoriš z soigralcem, če bi se vajina lika poznala že od prej. Lahko sta iz iste družine, se poznata iz otroških dni, ko sta skupaj lovila zajce, itd. Prav tako pa lahko pred igro določiš tudi sovražnike. Kaj ni tisti popotnik pred leti zapeljal tvoje vilinke? Različni odnosi med igralci so zelo pomembni, saj niso vedno vsi prijatelji.