Ljudstva v našem LARPu

Ker je "rasa" zelo širok pojem, smo vsako razdelili na različna ljudstva, ki se med seboj razlikujejo po kraju bivanja, kulturi, politični pripadnosti itd. Spodaj so zato našteta posamezna ljudstva in njihove značilnosti.

Zgodba se v LARPu ves čas razvija, zato bomo tekom larpanja dodali še kakšno ljudstvo, ali pa priredili opise obstoječih, da se bodo bolje ujemala s tem, kar boste igrali.

_________________________________________________________________________

Ljudstva ljudi

Prebivalci Belega mesta

Ker živijo v glavnem mestu, so civilizirani, imajo bogat višji sloj in razvito kulturo. Zaradi pretekle zgodovine so precej zaprti vase in nimajo radi opravkov s čem tujim. Za večino stvari, ki se dogajajo izven njihovih meja, sploh ne vedo, vilinov in grdinov ter raznih drugih tujih bitij ne poznajo več, ali pa so samo del starih zgodb, ki jih pripovedujejo otrokom. 

Vlada jim kraljica, ki upravlja z dokaj številčno vojsko. Ker je trgovina že dolgo časa zelo omejena, mesto živi od davkov in trgovanjem z bolj eksotičnim blagom. 

Prebivalstvo je razslojeno. Višji sloj je bogat in ima značilno modo oblačenja, ki velja za celotno Belo mesto. Nižje sloje predstavljajo preprosti meščani, delavci in kmetje, ki s svojim delom vzdržujejo mesto. 

Prebivalci Vetrnega pristana

Vetrni pristan je drugo največje mesto na tem območju in najbolj živahno. Preživlja se s trgovanjem z bližnjimi, predvsem pa z daljnimi deželami, od koder prispe najrazličnejše blago. 

Prebivalci se večinoma ukvarjajo s pomorstvom in trgovino. So precej podobni tistim iz Belega mesta, najbolj pa se razlikujejo po tem, da so bolj odprti do tujcev, nimajo tako izrazitega višjega sloja in nasploh mesto s samimi prebivalci ni tako bogato kot Belo mesto. 

Mesto vodijo skupine bogatih trgovcev, ki nadzorujejo mestno stražo. Ta je še posebej pozorna na razne skupine piratov, ki pridejo naokoli.

Barbarska plemena

Barbari, kot jih imenujejo prebivalci mest, živijo v posameznih plemenih, ki jim vladajo poglavarji. So agresivni in divji, pogosto napadajo okoliške vasi ter mesta, bojujejo pa se tudi med seboj. 

Odkar se je Belo mesto zaprlo vase, barbarska plemena postajajo vse močnejša in imajo pod nadzorom vedno več ozemlja. Občasno se povezujejo tudi s skupinami grdinov in skupaj prodirajo vse dlje.

Večinoma  se ukvarjajo z lovom in živinorejo. V redkih primerih s svojimi sosedi trgujejo, rajši pa jih kar napadejo.

Ljudstva polovnjakov

Obmorski polovnjaki 

Največ njihovih naselbin je ob morju, severno od Vetrnega pristana, na samem zahodnem robu dežele Belesije. Ker se preživljajo predvsem z ribolovom, pomorstvom in do neke mere trgovino, so si svoja bivališča postavili na obalah morja in rek, ki segajo v notranjost Kraljestva.
Živijo v značilnih hišah, zgrajenih iz naloženih kamnitih plošč, ometanih z belim apnom. Strehe so prav tako zgrajene iz naloženih črnih kamnitih plošč. Večinoma so majhne, enonadstropne, napol vkopane v zemljo, njihova notranjost pa se deli v več prostorov. Vsaka vas ima svojega glavarja, ki odloča o zadevah vasi in trgovine ter živi v večji, do dvonadstropni »mestni hiši«, ki ponavadi stoji na sredini vasi ob glavnem trgu.

So utrjena  rasa, temnejše polti, povprečnemu človeku segajo tja do prsi, sicer pa po so postavi močnejši in višji ter spretnejši kakor njihovi vzhodni bratranci (kmečki polovnjaki), predvsem pa bolj bojeviti in odprti do tujcev. 
Njihova značilna spretnost je metanje nožev, kamenja in drugih zadev, saj so pri tem izjemno natančni. To je namreč za večino polovnjakov priljubljena igra že od malih nog. Z veseljem se bodo pomerili v tej veščini in še raje prešteli zaslužene kovance.

Še najbolje se razumejo s škrati in prav z njimi opravijo velik delež trgovskih poslov. Nekatere večje vasi ob morju do neke mere predstavljajo konkurenco Veternem pristanu, saj mu občasno speljejo kakšen posel. 
So priljubljeni in iskani kot člani posadke, saj so majhni, ne pojedo veliko in ne zavzamejo veliko prostora, a so hkrati spretni, hitri in dovolj močni za opravilo večine del.

Kmečki polovnjaki

Naseljeni na vzhodnem koncu Belesije, so svoja prebivališča vkopali v gričevja, ki se dvigujejo nad vilinskimi pragozdovi.  Pod vplivom svojih južnih sosedov, so tudi oni nekoliko bolj zadržani, umirjeni in nadvse cenijo sožitje z naravo. Ukvarjajo se predvsem s pašništvom, poljedelstvom in sadjarstvom.
Njihova bivališča spominjajo na zemljanke, obmetane z blatom ali glino ter pokrite s slamo. Večina jih ima pod streho dodaten nizek prostor, kjer so ležišča za družino, medtem ko imajo večje še dodatno nadstropje. Bogatejši živijo v gomilah, izkopanih v notranjost griča, ki obsegajo večji osrednji prostor in manjše sobe, ki se širijo na vse strani. Pogosto slabše osvetljena, a zato bolj varna, ima vsaka soba svoje majhno okno, ki  vanjo spušča dnevno svetlobo. 
Njihova živina je le redko pod zemljo, saj imajo za njih izjemoma postavljene nadzemne hleve.  

Kljub bližini vilinov, s katerimi so se v preteklosti verjetno pogosteje srečevali, se vedno bolj držijo mota, da je samozadostnost vaške skupnosti, nekaj najboljšega. Čeprav majhni, povprečnemu človeku namreč segajo do pasu, ter nekoliko šibkejši od obmorskih polovnjakov, so iznajdljivi, samostojni in radi poprimejo za delo. 
Vas tako poleg vaškega glavarja in vrste kmetovalcev, sadjarjev, čebelarjev in živinorejcev, premore tudi kovača, mizarja, lesarja ter vrsto drugih obrtnikov. So tudi navdušeni zeliščarji in iz darov narave proizvajajo raznovrstna živila, pijače in napoje, saj je v skoraj vsaki družini vsaj en nadarjen alkimist.
Drži pa to, da se po napornem dnevu radi pozabavajo, poleg alkemije, navdušeni pesniki in pevci, zapojejo in zaigrajo, kaj dobrega pojedo ter z veseljem preizkusijo svoje ''tekoče'' pridelke. In čeprav zadržani in neradi zapuščajo svoja domovanja, so izredno gostoljubni, kajti radi pozdravijo in pogostijo prav vsakega popotnika, ki zaide mimo, saj ravno tako do njih pridejo novice zunanjega sveta. Na koncu ni gosta, ki ni pomislil, da bi kar ostal med temi delavnimi, prijetnimi, veselimi kmečkimi polovnjaki.

Ljudstva škratov

Škratje živijo na severu Belesije v mestih sredi Škratovskega pogorja. Organizirani so v dva večja khaganata, Zahodnega ter Vzhodnega, ki jima vladata škratovska khana. Zaradi neznanih razlogov med seboj že dolgo časa nimata dobrih odnosov. 

Radi se držijo zase in nikakor niso veseli, če se druga ljudstva vtikajo v njihove zadeve. Ukvarjajo se predvsem s kovaštvom (na zahodu), kamnoseštvom (na vzhodu) ter rudarjenjem. Znani so kot najboljši kovači in kamnoseki daleč naokoli, prav tako pa so neustrašni bojevniki. 

Živijo v svojih skalnatih domovih, ki se večkrat nahajajo kar pod zemljo in so del prepletene mreže predorov, ki sestavljajo glavno mesto in njegovo okolico. 

Ljudstva vilinov

Dnevni vilini

Kot že ime pove, so dnevni vilini aktivni predvsem podnevi in dajejo Soncu izredno velik pomen. 

Živijo v manjših naseljih ob močvirjih Pragozda, gradijo pa tudi kolišča. So močno povezani z naravo in se večinoma preživljajo z lovom. Tako kot vsi vilini se tudi te ukvarjajo z varjenjem napojev in starodavno magijo. 

Pogosto se družijo s polovnjaki, ki živijo ob njihovem gozdu. Kljub temu, da so bolj divji kot njihovi nočni sovrstniki, večkrat potujejo naokoli in so do drugih ljudstev prijaznejši. 

Organizirani so v klane, ki jih vlada poglavar. Vsak klan še posebej časti en del narave (npr. določeno drevo, žival ...), ki tak klan tudi simbolizira. 

Nočni vilini

Za njih je izredno pomembna Luna, ki ji pripisujejo posebne moči. Njihovo življenje se odvija predvsem, ko se stemni, medtem ko podnevi navadno počivajo. 

Prebivajo globoko v gozdovih v katerih si včasih gradijo drevesne hiše, veliko pa jih spi kar v šotorih ali na prostem. Tudi oni se preživljajo z lovom. 

Nočni vilini so mirnejši od dnevnih in se držijo zase. Nadarjeni so na področju varjenja napojev ter magije in so nasploh zelo učeno ljudstvo. So vzvišeni in prezirajo ostale rase, ki jih, če pridejo z njimi v stik, pogosto kar napadejo. 

Tako kot dnevni vilini so organizirani v klane, ki simbolizirajo posamezne živali ali rastline. 

Ljudstva grdinov

Grdini, v nekaterih jezikih znani tudi kot orki, prihajajo z dežel vzhodno od Belesije, poseljujejo pa tudi dele Severnega gorovja. Med ostalimi rasami verjetno veljajo za necivilizirane divjake, a v resnici so se grdini uspešno organizirali v klane, ki jim vladajo posamezni poglavarji. Kljub temu, da ne živijo v velikih mestih in gradovih, se izredno dobro znajdejo v naravi. 

Živijo v taborih, kjer si postavijo šotore. Ukvarjajo se predvsem z lovom in pogosto še z živinorejo. 
Grdini so zelo bojevita, krvoločna rasa, ki pogosto napadajo in ropajo bližnje naselbine. Hkrati se radi držijo zase ter se malokrat povezujejo z ostalimi ljudstvi, a med grdinskimi klani obstajajo tudi izjeme. 

Kljub temu, da se klani med seboj pogosto sprejo in vojskujejo, se, ko je potrebno, združijo skupaj in navzven delujejo kot enotna, močna in urejena vojska.