LARP
Kratica je internacionalna in med zanesenjaki splošno uporabljana, označuje pa termin Live Action Role-Playing, za katerega v slovenščini ni točnega prevoda. Če ste tudi vi že igrali Dungeons & Dragons, slišali za World of Warcraft ali brali Gospodarja prstanov, lahko najdete tu neko povezavo; če pa ste se kdaj udeležili katerega izmed tovrstnih društvenih dogodkov1, zelo dobro veste, o čem govorim. Vsem takim, ki za LARP slišite prvič, ter tistim, ki bi želeli o njem izvedeti več, pa je namenjeno to besedilo.
Da bi začeli na začetku, moramo skočiti v čas pred formiranjem LARP-a. V sedemdesetih letih preteklega stoletja je luč sveta ugledala družabna namizna igra Dungeons & Dragons (Temnice in zmaji). Izšla je kot odvod tradicionalnih vojaških iger z miniaturami, za razliko od teh pa vsakemu igralcu namesto vojaške formacije dodeljuje določen karakter, s katerim se ta poda na namišljeno dogodivščino v fantazijskem svetu. Omenjena igra je postavila temelj domišljijskemu igranju vlog, kot ga poznamo danes (v originalu gre za Role Playing Game oziroma RPG), in poskrbela za njegovo popularnost. RPG odlikuje koncept interaktivnega pripovedovanja zgodbe, kjer ni potrebe po strogo začrtanem scenariju in ravno to je glavna razlika med tovrstno igro in tradicionalno fikcijo. Izbire in odločitve soigralcev vplivajo na zgodbo, ta pa bodisi poudarja zaplet in interakcijo likov ali pa mehaniko igre in bitke. RPG nastopa v številnih različicah, saj ta žanr ponujajo namizne, konzolne, računalniške igre in tudi LARP, ki je predstavljen v nadaljevanju.
LARP (tudi larp) je interaktivno igranje, v katerem udeleženci prevzamejo in odigrajo identiteto nekega karakterja. Igra se odvija v realnem okolju, ki predstavlja imaginarno prizorišče izbranega sveta, pomaga k vživljanju v igro in sprejemanju te kot realne. Ko igra steče, zaživi svoje lastno življenje. Navadno se prilagaja vnaprej pripravljenemu scenariju, za katerega poskrbi moderator (vodja igre, Game master), njen potek lahko usmerjajo pravila ali dogovor med udeleženci, krojijo pa jo igralci sami z medsebojnim vplivanjem in odločitvami. Za lažje vživljanje v vlogo so ti pogosto kostumirani kot izbrani liki in skušajo oponašati tudi njihovo obnašanje, govor, hojo. Konflikti se rešujejo simbolično ali fizično z uporabo, denimo, penastih orožij. LARP se odvija podobno kot improvizirano gledališče in lahko vključuje borilne vložke, magijo . Odvisno, za katero vrsto LARP-a gre, koncept občinstva pa je tovrstnemu igranju tuj. Ljubitelji LARP-a so ljudje vseh ozadij, starosti in spolov, številnim navdušencem je to družabna aktivnost in način življenja hkrati. Sama ideja LARP-a nikakor ni plod 20. stoletja. Širše gledano je koncept vživljanja v vloge prisoten že od nekdaj. Mnoge tradicionalne otroške igre, kot so kavboji in indijanci, pri zdravniku ali doma, lahko prištevamo k interaktivnemu igranju. Podobno velja tudi za nekatere izobraževalne prakse: simulacije igranja vlog in vaje ob učenju, poučevanju, treningu (zdravniki, odvetniki, bojevniki). Kot enega od predhodnikov LARP-a omenimo improvizirano gledališče, ki z naslonom na commedio dell'arte sega nazaj vse do 16. stoletja, kot drugega pa raznovrstna kostumiranja in maškarade. Med odraslimi je bilo vedno priljubljeno organiziranje dogodkov, na katerih so se preoblačili ter se pretvarjali, da so iz zgodnejših dob; take primere najdemo tako pri starih Rimljanih kot med prebivalci srednjeveške Evrope. Šele v 20. stoletju pa je to postalo hobi, pomislite le na številne skupine in posameznike, ki se ukvarjajo s poustvarjanjem zgodovinskih obdobij.
Izum namiznih RPG iger v sedemdesetih je privedel do razvoja organiziranih LARP-ov, ki so na več različnih koncih vzniknili neodvisno. Pojavili so se v severni Ameriki, Evropi in Avstraliji. Prvi tovrstni dogodki so se odvijali v ZDA že konec sedemdesetih let, v osemdesetih pa se je LARP internacionalno razširil, kar je botrovalo nastanku raznolikih stilov.
Poleg RPG iger jih je navdihnila tudi žanrska literatura; fikcijske zgodbe, postavljene v določeno okolje (detektivske, akcijske, pustolovske, kriminalne, grozljive, romantične ali znanstvenofantastične pripovedi). Osemdeseta leta so tako spremljala pojav LARP-a v Veliki Britaniji, Rusiji in v skandinavskih deželah, na Novi Zelandiji, v Nemčiji in kasneje drugod po Evropi. V Sloveniji smo devetdeseta ujeli za rep, saj je bilo društvo Gil-galad ustanovljeno leta 1998, že naslednje leto pa se je na prvem Velikem letnem srečanju skupina članov, ki je delila izkušnjo Tolkienove literature in namiznih RPG iger, v želji po fizičnem doživetju tovrstnih prigod oblekla v kostume in se z improviziranim scenarijem zapodila na travnike. Idejo smo prevzeli po vzoru tovrstnih dogodkov iz tujine in je od takrat dalje ena od osrednjih aktivnosti tega društva. V našem primeru gre za fantazijski LARP, ki je tudi sicer najbolj razširjen, saj omogoča največ svobode pri igranju in kostumiranju, vendar pa je zaradi narave društva ožje usmerjen na Tolkienovo mitologijo. Izraz RISK, ki ga v društvu uporabljamo za opisovanje našega LARP-a, označuje to usmeritev, saj pomeni resničnostno igranje srednjesvetskih karakterjev. Kot že zapisano, pa omejitev za LARP praktično ni, saj so za tovrstno igranje primerna vsa okolja; od fantazijskih, historičnih in realističnih ozadij do modernih in futurističnih.
Vir: Sijoča zvezda, št. 40 (oktober 2011). Glasilo Slovenskega Tolkienovega društva
1 STD Gil-galad večkrat na leto pripravlja RISK (resničnostno igranje srednjesvetskih karakterjev), ki je malce spremenjena igra LARPa s poudarkom na Tolkienovem Srednjem svetu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar